V redu. Kamera je doma, namen je jasen, kaj zdaj? Kje začeti? Mogoče najprej pogledam nekaj kamer, ki že obstajajo in poskušam ugotoviti, kako to gre. Prav.
Treba je vedeti, da se multimedijska slika na spletu dokaj hitro spreminja in da je teh 14 let od takrat eno precej dolgo obdobje. Takrat je bilo živih kamer na spletu relativno zelo malo, če jih primerjamo z današnjimi številkami. Pa še vsaj nekaj je bilo bistveno drugače; hitrost prenosa podatkov je bila neprimerno počasnejša od današnjih hitrosti. Našel sem nekaj naslovov delujočih kamer, a so bile med seboj zelo različne, pa nobena od njih ni bila takšna, da bi jaz hotel ravno takšno. Potem pa sem naletel na kamero s Hvara, ki se mi je že takrat zdela super in sem takoj vedel, da hočem nekaj podobnega.
Napisal sem sporočilo gospodu Ivanu in ga prosil, naj mi prosim pove več o svoji kameri in kako je vse skupaj narejeno.
Odgovor je prišel zelo hitro in v njem so bili vsi pomembni odgovori! Juhu!! Ta glavna reč je takrat bila, da je YouTube takrat ravno začenjal s storitvijo Live (v Živo), ki je bila še zelo nova, v preizkusni dobi in še precej nestabilna. Ampak je obstajala in kar je bilo dokaj pomembno, bila je brezplačna in ne pretirano komplicirana, beri: verjetno izvedljiva.
Druga zelo pomembna stvar, ki jo je zapisal gospod Ivan je bil preprost ukaz z uporabo brezplačnega programa ffmpeg, ki je po domače vzel iz kamere elektronski tok slike in zvoka RTSP in ga samo prepakiral v RTMP in ga poslal na YouTube. Simpl!
V redu. Ampak zdaj so tu nova vprašanja; kaj za vraga je to RTSP, RTMP, ffmpeg in na katerem računalniku naj zaženem ta ffmpeg ukaz? Ali moja kamera ima ta RTSP, zakaj ga je treba pretvarjat v RTMP in kje dobiti ta program ffmpeg? Veselo!
Najprej pobrskam po papirjih od kamere in takoj zatem se mi od srca odvali prva ogromna skala. Jih bo še precej. Izkaže se, da seveda moja kamera ima ta famozni RTSP tok, celo dva in tukaj naj ne bi bilo problemov. Ampak zakaj potem ne morem poslati kar tega YouTubu in ga moram spreminjati v RTMP, kar je mal zoprno. No, še malo brskanja kmalu razkrije bistvene razlike med obema tokovoma, če prav se meni zdita precej podobna. RTSP (Real Time Streaming Protocol) je samo en od izhodov kamere. Poleg ločljivosti, hitrosti in zvoka ne vsebuje ničesar, kar bi se meni zdelo pomembno. Vendar ga moraš, če ga recimo rabiš, potegniti iz kamere, čemur se po angleško reče pull, kar se večinoma počne v varnejšem okolju lokalne hišne mreže in nekoliko manj v divjem medmrežju ali z drugimi besedami internetu. RTMP (Real Time Messaging Protocol) pa poleg vsega, kar ima RTSP, vsebuje tudi podatke o pošiljatelju in ga je treba poriniti k naslovniku, kar se po angleško reče push. K sreči vse to in še mnogo več po potrebi napravi mičken srčkan program s čudnim imenom ffmpeg, ki je na srečo brezplačen dostopen vse povsod.
Nekaj vprašanj že ima svoj odgovor, morda le eno veliko neodgovorjeno še ostaja; kje za vraga poženemo ta ffmpeg? Mora to biti v lokalnem omrežju, kjer je nameščena tudi kamera? Izkaže se, da to ni čisto nujno, je pa zelo priporočljivo. RTSP se najbolj lepo obnaša v lokalnem omrežju. Ampak kakšen računalnik potrebujem za to zadevo? Bo 24 ur dnevno rabil elektriko samo zato, da bo izvajal en tak mini ukaz? Še malo brskanja, pa najdem, da ffmpeg dela v bistvu povsod, od Windowsov do Mac-a in celo na neki takrat sodobni novotariji, neverjetno poceni in z zanemarljivo porabo, tako imenovani SBC, Single Board Computer (Računalnik na Eni Plošči), ki se imenuje Raspberry Pi. Izkaže se, da ta majhna ploščica velikosti škatlice cigaret z lahkoto izvaja ta ukaz, porabi zanemarljivo malo elektrike in kar ni nepomembno in se bo kasneje izkazalo za veliko prednost, da se jo nadzorovati od daleč. Ta mala reč je že takrat uporabljala operacijski sistem Linux, ki se od veliko bolj razširjenih Windowsov razlikuje po eni pomembni podrobnosti - je veliko bolj stabilno. V tistem času so Windowsi zmrzovali in na drugačne načine blokirali delovanje še dokaj pogosto, Linux pa je že takrat kraljeval na strežnikih in podobnih napravah, ki so morali biti stabilni in delovati ves čas. Mogoče tudi zato, ker je Linux praviloma brezplačen, je to še danes prevladujoč sistem na katerem tečejo strežniki za spletne strani vseh vrst.
Prav. Imamo še kar primitiven, ampak kljub vsemu sistem, ki teoretično deluje. Na YouTubu sem prijavil sistem za živo predvajanje vsebin, kupil Raspberry Pi 3B in v Ljubljani prvič preizkusil predvajanje žive slike s kamere na internetu. Ne bom trdil, da ni bilo zapletov, popravkov v zapisu ukaza ffmpeg in še česa, kar sem do danes kot se spodobi, pozabil. Ampak na koncu tega dela mi je vendar uspelo, da se je živa slika z naše prve kamere ponosno pojavila na spletu! Zmaga! Takrat je kot prestrašeni martinček izginil še zadnji mali dvom, ali mi bo kdaj uspelo postaviti živo spletno kamero. Bravo jaz!
Se nadaljuje...