Tale in vsi ostali zapisi o živi spletni kameri služijo kot osebni spletni dnevnik nekega pomembnega obdobja, kjer se stvari niso počele samo zato, ker se izplačajo, ampak čeprav na eni strani ni bilo nikakršne računice in na drugi strani sem že takrat vedel, da bodo problemi in težave, zaradi tega nisem niti za hip pomišljal, da tega ne bi naredil, ali pa celo, da mi ne bi uspelo. Malo tehničnega izziva je zame vedno predstavljalo tisto, ob čemer sem zlahka pozabil na število vloženih ur in na vse ovire. Super potešitev je bila plačilo ob vsakem uspehu, vsakem prehojenem koraku, ko nisem zmogel krotiti nasmeha in mičkeno tudi ponosa, zakaj bi tajil?
Živa spletna kamera
V redu. Kamera je doma, namen je jasen, kaj zdaj? Kje začeti? Mogoče najprej pogledam nekaj kamer, ki že obstajajo in poskušam ugotoviti, kako to gre. Prav.
Treba je vedeti, da se multimedijska slika na spletu dokaj hitro spreminja in da je teh 14 let od takrat eno precej dolgo obdobje. Takrat je bilo živih kamer na spletu relativno zelo malo, če jih primerjamo z današnjimi številkami. Pa še vsaj nekaj je bilo bistveno drugače; hitrost prenosa podatkov je bila neprimerno počasnejša od današnjih hitrosti. Našel sem nekaj naslovov delujočih kamer, a so bile med seboj zelo različne, pa nobena od njih ni bila takšna, da bi jaz hotel ravno takšno. Potem pa sem naletel na kamero s Hvara, ki se mi je že takrat zdela super in sem takoj vedel, da hočem nekaj podobnega.